Soočenje v oči opravi preiskovalec med postopkom v kazenski ali civilni zadevi, kadar pričevanja prič ali obdolžencev na nek način ne sovpadajo in je potrebna njihova navzkrižna zaslišanja.
Kaj je soočenje
Soočenje iz oči v oči je skupno zaslišanje dveh obtožencev ali prič kaznivega dejanja, ki se izvede v primeru neskladnosti v njunih predhodno danih pričevanjih ali v primeru zavrnitve enega od zaslišanih. Podobna preiskovalna dejanja se lahko izvajajo med obtoženim in žrtevjo, pričami, ki so spremenile svoje prejšnje izpovedbe in s tem obtožile katerega koli od udeležencev v procesu namerno napačnih informacij. Priče in žrtve imajo pravico zavrniti sodelovanje v neposrednem soočenju, obdolženec kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja pa ima pravico zahtevati prisotnost svojega zagovornika na takem zaslišanju.
Kako poteka osebno soočenje?
Pred soočenjem je treba udeležence zaslišati ločeno, pričanje pa vnesti v protokol, ki sta ga podpisala skupaj s preiskovalcem. Pred začetkom skupne raziskave je treba njene udeležence opozoriti na odgovornost za posredovanje netočnih ali lažnih informacij o utemeljenosti zadeve v preiskavi. Šele po teh razlagah se lahko soočenje začne.
Če osebe, mlajše od 14 let, sodelujejo v soočenju kot obtoženi, obtoženi, žrtev ali priča, potem je v pisarno povabljen učitelj-psiholog ali njegovi starši. Brez navzočnosti polnoletnega zastopnika nepopolne osebe je postopek v nasprotju z zakonom, torej se šteje za nezakonitega in njegovih rezultatov ni mogoče uporabiti v zadevi in poleg tega predložiti sodišču.
Obdolženci, ki sodelujejo v obračunu, lahko zahtevajo navzočnost svojega odvetnika. Če takega ni, ga je dolžan zagotoviti na prvo zahtevo. Poleg tega imata oba udeleženca v postopku pravico, da si postavljata vprašanja, vendar le po dovoljenju preiskovalca ali zasliševalca, ki ga vodi.
Med osebnim soočenjem ima preiskovalec pravico objaviti prej prejete pričevanja udeležencev. To se naredi, če je obdolženec, žrtev ali priča zmeden glede dejstev, poda očitno napačne podatke ali jih spremeni.
Kako je treba sestaviti konfrontacijski protokol
Pred podpisom protokola skupnega zaslišanja ga morajo vse strani prebrati in se prepričati, da je pravilno izveden.
Zapisnik mora vsebovati čas in kraj soočenja, vnesti je treba polna imena in priimke vseh udeležencev (intervjuvanci, zasliševalec, zagovorniki in predstavniki mladoletnikov), zabeleži se dejstvo opozorila o podajanju lažnih podatkov.
Opisni del protokola mora vsebovati podroben opis vseh dejanj, natančno mora odražati vsa pričevanja in vprašanja, če se predložijo materialni ali drugi dokazi, pa morajo biti v njih odsevni.
Na koncu protokola je naveden čas konca ankete in po branju jo udeleženci soočenja podpišejo.